Decks: kup kart, ki sodi v tvoj teden

Kartoteke so mape. »Kup besed« je tisto, kar je danes na vrsti, ne glede na to, v kateri mapi se nahaja. Oboje sem zamešal in nato urejal dvanajst kartotek, ne da bi karkoli rekel. Kartice v DeutschSprechen ne potrebujejo veliko reda. Potrebujejo primer stavka in razmik. SRS jih izbere: en dan, trije, sedem, trideset, devetdeset. Mapa je le predal.

Ena mapa za delo. Ena za vsakdanje življenje, ki ga dejansko živiš. Več kot to je že upravljanje.

Kaj sodi v komplet

Besede, ki jih potrebuješ v isti uri. Oskrba, kuhinja, vlak, urad. Ne »raven B1« kot predal, ker se ravni ne držijo tvojega urnika. Primer stavka izhaja iz te ure. »Izmena se začne ob šestih.« Ne gre za definicijo. Če je stavek predolg, ga skrajšaj, preden ga shraniš.

Najprej preveri, ali ima aplikacija ta stavek že v svoji bazi. Na voljo je več kot pet tisoč primerov stavkov. Lastne kartice so za vrzeli. Kartic z besedami iz kopiranih tujih seznamov ne polnim več. Te sem izbrisal in pozabil.

Kaj ne ustvarjam

Ena kartica na poglavje slovnice. Ena kartica »pomembno«. Ena kartica »kasneje«. »Kasneje« ni časovni interval. Pomembna je beseda, ki si jo ta teden opisal. Tri nove kartice na dan, samo če widget prikazuje manj kot pet zapadlih. Sicer nobenih novih, v nobenem kompletu. Kup zapadlih besed ima prednost. Sicer ustvarjaš predale in pustiš odprte kartice ležati.

Zvečer ne kupček, ampak število

Widget prikazuje zapadle ponovitve, ne »danes vzdrževanje kupčka«. Vzameš osem zapadlih, iz katerega koli kupčka. Dve od njih na glas. Prebrusi: še enkrat ali pa jo znam. Poznam jo šele po stavku. Besede, ki jih že poznaš, lahko shraniš v arhiv, da ne prekrivajo kupa. Komplet ostane. Kartica pa ti preprosto ne stoji več na poti.

Če kompleta več tednov ne dotakneš, je bodisi končan bodisi nikoli ni bil tvoj. Shrani v arhiv ali izbriši tisto, česar ne bi rekel. Ne zadržuj ga iz občutka krivde.

Pregled: kompleti kartic. Kako nastajajo lastne kartice: tvoj stavek.

Dve predali sta dovolj

Kartice za besede so koristne, če v desetih sekundah veš, kam naj gre nova beseda. Delo ali vsakdan. Kartice, ki jih moraš najprej razvrstiti, pridejo prepozno. Kup besed ostane kot neporavnana naloga za zvečer. Mapa je nepomembna. Osem kartic. Dve na glas. Zaprto.

Kartice poimenujem po kraju, ne po stopnji. »Izmena«, ne »glagoli B1«. V vlaku potem brez razmišljanja vem, katera beseda kam sodi. Tretji komplet le, če se tretji kraj res pojavi vsak teden, na primer urad, in če se stavki ne morejo vključiti v vsakdanje življenje. Sicer ostane pri dveh. Nove kartice gredo še isti dan v predal, skupaj s stavkom, ki si ga izrekel. Zvečer ni pomemben predal. Pomembno je, kaj je na vrsti. Widget ne pozna tvojih map. Pozna številko. Številka je boljši načrt. Nekoč sem imel dvanajst kompletov. Lahko sem jih naštel, a nisem znal niti enega stavka iz njih. Odkar imam dva predala, je usta glasnejša. To je edina primerjava, ki me zanima. Danes osem kart, ki jih je treba obdelati, ne glede na to, iz katerega predala. Dve glasno. Če widget kaže več kot dvajset, ne ustvarjaj novega kompleta in ne dodajaj novih kart. Pospravljanje pomeni reči osem, ne pa odpreti tretjega predala. Kompleti besednega zaklada ostajajo dva. Kup besed ostane za večer. Jutri spet številka, ne mape. En stavek iz serije, na glas, še preden sploh odpreš predal. Dva predala. Osem kartic. Konec. Tretji predal ostane zaprt.

DeutschSprechen ti omogoča urejanje. Ne vztraja pri tem. Pomemben je stavek v kupu besed, ne število kartic za besednjak.